U2 v Zagrebu

Irski rock velikani U2 so v Zagrebu udarili v okviru turneje 360 stopinj. Skupina U2, ki prihaja iz Dublina na Irskem, ne potrebuje posebne predstavitve.

Na sceni je več kot četrt stoletja, letos pa se predstavljajo s svojo »vesoljsko« vizijo, futuristično konstrukcijo odra, ki so ga ustvarili z najmodernejšimi tehnološkimi sredstvi. Njihova evropska turneja 360 stopinj je v polnem razmahu, za nami pa je prvi od dveh razprodanih koncertov v hrvaški prestolnici. In čeprav so bile vstopnice razprodane, se jih je pred samim stadionom Maksimir še vedno dalo kupiti, saj so mnogi ljudje v začetni nakupovalni mrzlici kupili celo po več vstopnic. Obiskovalci koncerta, ki so počasi kapljali od dopoldneva naprej, so se bolj začeli kopičiti v urah zgodnjega popoldneva, tistim najbolj vztrajnim in zagrizenim, pa je uspel tudi preboj v t. i. notranji krog, ki je najbližje članom skupine med potekom koncerta. Kot je bilo slišati s strani organizatorjev, je koncert obiskalo okoli 60 tisoč ljudi, ki so prišli poslušat najbolj slavni irski rock kolektiv. Ta si je za predskupini izbrala zasedbi The Hours in Snow Patrol, ki sta svoje delo opravili solidno opravili, trenutek, ki smo ga čakali vsi, pa je napočil nekaj minut čez devetvo zvečer. Ker ima sama koncertna postavitev odra vesoljski pridih, so koncert pričeli ob zvokih pesmi Space Oddity Davida Bowieja. Čez nekaj minut pa so na oder stopili Larry Mullen Jr., Adam Clayton, The Edge in seveda pevec Bono. Po nabito polnem stadionu je završalo, skupina pa je večer pričnela s pesmijo Breathe z novega albuma No Line on The Horizon, nadaljevali so z istoimensko pesmijo ter prav tako novima skladbama Get on Your Boots ter Magnificent. Za vse tiste, ki prisegajo na njihove starejše pesmi so nato zaigrali Beautiful Day, Elevation, srce parajočo One, Until The End of the World ter Stay (Faraway, So Close). Najboljši odziv pa poželi s klasikami iz svoje bogate diskografske zgodovine, saj so nas razveselili tudi z The Unforgettable Fire, Sunday Bloody Sunday, Pride (In The Name of Love) in Where The Streets Have No Name. Po slabih dveh urah pa so se na oder vrnili še z dodatkom Ultraviolet (Light My Way), With or Without You ter novo Moment of Surrender, Bono je dodatek odpel s posebnim mikrofonom, ki so mu ga spustili z vrha konstrukcije, po rokavih suknjiča pa je svetil z laserskimi lučkami. Tokratni koncert U2 bi, tako kot pevec Snow Patrol Gary Lightbody, brez težav lahko označili za nekaj najbojšega kar ponuja sodobni stadionski rock. Gre za spektakel, ki so ga U2 vse od turneje ZOO TV, ko so se prvič skusili z multimedijskim projektom vrhunskih razsežnosti, iz turneje v turnejo samo še nadgrajevali. Da je bil koncert vizualno prava paša za oči, ni treba posebej poudarjati, dejstvo pa je, da so s to postavitvijo in tehnološkimi triki, vizualijami ter celotnim šovom vrgli rokavico ostalim mega skupinam kot so npr. Rolling Stones. U2 bodo s takim odnosom do glasbe, svojih oboževalcev in dobrimi medsebojnimi odnosti še dolgo krojili in kraljevali na svetovni glasbeni sceni. Obenem pa so pokazali, da jim v dovršenosti (skoraj) ni para.